Beseda »MAKROBIOTIKA« (macrobiotic) prihaja iz grških besed makro in bios, kar v dobesednem prevodu pomeni dolgo življenje. Ta izraz je skoval že Hipokrat, oče medicine, v moderni dobi pa so makrobiotiko razvijali George in Lima Ohsawa, Michio in Aveline Kushi ter drugi učitelji iz Japonske, Evrope in Amerike. Seveda pa ima beseda »MAKROBIOTIKA« tudi širši pomen in sicer pomeni živeti in prehranjevati se v harmoniji z naravo in okoljem v katerem živimo.

Makrobiotika je umetnost in znanost zdravega, integriranega življenja človeka, ki skozi izkušnje, študij in razumevanje spoznava in odkriva povezanost in medsebojno delovanje človeka, narave in celotnega kozmosa. Makrobiotika človeka proučuje kot telesno, duševno in duhovno bitje, ki se neprestano uči sprejemati zakone narave v svoje človeško življenje. Hrana predstavlja pomemben začetni korak na poti do teh znanj in ozaveščenosti. Hrana kot taka neposredno deluje na fizično telo in s tem na človekovo zdravje, hkrati pa posredno močno vpliva na psiho človeka in njegov duhovni razvoj. Človek s svojim delovanjem in obnašanjem vpliva na okolje okoli sebe in okolje povratno deluje na človeka.

Makrobiotika torej uči, kako usklajevati telo, psiho in duha. Njena učenja posegajo na vsa ta področja, pri čemer pa velik poudarek namenja pravilni prehrani, saj s hrano kreiramo svoje psihofizično zdravje.

Makrobiotika v osnovi temelji na taoistični filozofiji »JIN-a in JANG-a«. To je stara filozofija, modrost, ki zakonitosti delovanje kozmosa in zemlje prenaša na človeka. JIN in JANG sta primarni, nasprotujoči in komplementarni sili vesolja s katerima si lahko pomagamo razložiti prav vsako spremembo, gibanje, dogajanje okoli nas. Tako npr. v našem okolju sonce, dnevna svetloba, vročina in poletje predstavljajo bolj jang silo, luna, noč in tema, mraz in zima pa predstavljajo jin silo. Ti dve slili, ta dvojnost se kaže povsod v zemeljskem življenju:

Dan – noč

Poletje – zima

Moški – ženska

Veselje – žalost

Zgoraj – spodaj

Trdo – mehko

Umetnost makrobiotike je, da poskuša v hrani zajeti ravnovesje in harmonijo teh dveh sil in tako v človeka vnašati mir, zdravje in zadovoljstvo, saj človekovo zdravje pomeni ravnovesje sil JIN in JANG v posameznikovem organizmu.

Makrobiotska doktrina zagovarja in poudarja, da je bolezen naraven proces, ki ga najbolj zaznavamo na telesnem nivoju, nas pa ta proces usmerja nazaj k bolj harmoničnemu, naravnemu odnosu z okolico. Gre za tako imenovani holistični pristop, ki je zelo različen od sodobne medicine. Sodobna medicina namreč na bolezenske znake gleda izolirano, odtujeno od posameznikove celotne biti in simptome zdravi tako, da jih briše ter zagovarja, da je človek žrtev bolezni in da se le-ta lahko zgodi komurkoli. Holistični pristop pa poudarja človekovo odgovornost do svojega zdravja in pravi, da je bolezen odraz celotne psihofizične in duhovne kondicije človeka. Bolezen človeka opozarja, da nekje dela napako in ima možnost, da to napako popravi. V sebi imamo namreč moč za spremembe in za to, da vzpostavimo notranje ravnovesje med telesom, psiho in duhom. Torej, če zbolimo za gripo smo krivi sami in ne virusi – če imamo dobro kvaliteto krvi smo odporni tudi na viruse gripe.

Narava sama je največji zdravnik, zato jo moramo čuvati in opazovati njene zakone, ki veljajo tudi za ljudi.

Jin in Jang

JIN in JANG sta torej dve nasprotujoči si komplementarni sili vesolja. Ko govorimo o hrani le-to delimo na tisto, ki ima jin lastnosti in na tisto, ki ima jang lastnosti. Makrobiotika se ukvarja z vprašanjem kako ti dve sili uravnovesiti v kuhinji. Če smo namreč sposobni v telo vnašati harmonijo, se bo to poznalo tudi na našem čustvenem in miselnem področju.

Hrana z jin lastnostmi je hrana, ki ohlaja, sprošča, je bolj razpršena, redkejša, mehkejša in vlažna. Hrana z jang lastnostmi pa je hrana, ki segreva organizem, vzpodbuja akcijo, povzroča kontrakcijo in je bolj trda. Makrobiotika zagovarja, da se hrani, ki je extremno jin ali ekstremno jang, izogibamo ali še bolje, jo popolnoma izločimo, hrano z zmerno jin in zmerno jang energijo uživamo občasno (tedensko ali na 14 dni), uravnotežena prehrana pa je naj bo hrana vsakdana.

Kadar jemo ekstremno jang živila v telesu ustvarimo hrepenenje po hrani nasprotne, jin energije, da bi organizem lahko vzpostavil ravnovesje. Nihanja iz ene skrajnosti v drugo pa lahko uničijo temelj dobrega zdravja in psihofizične kondicije in vodijo v bolezni. Tako je vsa telesna in duševna neravnovesja mogoče razložiti s prekomernim jinom ali jangom v izbiri hrane ter našim odnosom in načinom življenja.